RDEČA PESA

Gre za dvoletno ali trajno zeliko z listnatimi stebli višine enega do dveh metrov. Listi so oblikovani srčasto, pri divjih rastlinah dolgi 5–20 cm (pri gojenih navadno mnogo večji). Cvetovi se oblikujejo po dva do pet skupaj, so zelo drobni, premera 3–5 mm, zeleni ali rdečega odtenka in imajo pet cvetnih listov. Oprašuje jih veter. Plod je klobčič trdih oreškov. 

Rdeča pesa je polna zdravih hranil – vitaminov, kalcija, železa, kalija in beljakovin. 

Koren rdeče pese je bogat z vitaminom C, nadzemni del pa je odličen vir vitamina A. Pesa vsebuje tudi veliko folatov, pa tudi topne in netopne vlaknine in več antioksidantov. 

Pesa je med najsladkejšimi zelenjavami, saj vsebuje celo več sladkorja kot korenje ali koruza. V rdeči pesi ni več sladkorja kot 10 %, v sladkorni pa ga je navadno med 15 do 20.

STROČJI FIŽOL

Kratek, dolg, ploščat, rumen ali v različnih odtenkih zelene barve – stročji fižol je mlad fižol v strokih, ki izredno koristi prebavi, poleg tega spodbuja delovanje in učinkovitost sečil ter spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov v debelem črevesu. Sodi med varovalna živila, ki učinkovito znižujejo holesterol: redno uživanje 85 g kuhanega fižola na dan za približno 10 odstotkov zniža raven holesterola v krvi.

Stročji fižol je bogat z beljakovinami in rudninami, njegova lupina pa vsebuje snov organin, ki deluje podobno kot inzulin ter znižuje količino sladkorja v krvi in seču – resda počasneje in šibkeje, vendar bolj dolgoročno. Stročji fižol spodbuja delovanje vseh telesnih organov, zlasti jeter, žolčnika in trebušne slinavke. Pomaga uravnovesiti presnovo ogljikovih hidratov, vsebuje pa tudi pomembne količine barvnih pigmentov, kot so karotenoidi, ki so primerljivi s tistimi v korenju in paradižniku. Vsebuje tudi druge antioksidante, na primer različne vrste flavonoidov. Vsebuje tudi veliko vitaminov C, B, K in A, bogat je s silicijem, ki je pomemben za zdrave kosti in vezno tkivo, vsebuje pa tudi obilo kalcija, železa in balastnih snovi.

Stročjega fižola ne uživajte surovega, saj vsebuje beljakovino fazin, ki je škodljiva, saj povzroča lepljenje eritrocitov v krvi.

ČEBULA

Čebula je ena najstarejših zelenjav, ki jih pozna človek in jih lahko najdemo v veliko receptih in pripravkih vseh kultur na svetu. Dandanes jih lahko najdemo v sveži, zmrznjeni, konzervirani, v kisu ali dehidrirani obliki. Čebule se uporabljajo  ponavadi sesekljane ali v rezinah v vseh vrstah hrane. Je sestavina skoraj vsake jedi, kjer se praži ali kuha, v svežih solatah in kot pikantno prilogo ali omako. Redko jih jemo same, ampak kot dodatek glavni hrani. Čebula je lahko ostra, začinjena, močno začinjena, lahko pa tudi mila ali sladka.

Ste vedeli, da so čebulo v zdravilskih obredih uporabljali že 4000 let pred našim štetjem? Nič čudnega, saj ima čebula številne zdravilne učinke. Pokukali smo v knjigo Ljudska zdravila za vsakdanje bolezni, avtorice Anne McIntyre, in preverili, kako vse lahko čebulo uporabimo v domači lekarni: 

1. Čebula čisti kri, izboljšuje delovanje srca in krvnega obtoka.

2. Surova čebula znižuje nezdravi holesterol in varuje pred srčnim napadom.

3. Čebula spodbuja prebavo in preprečuje napenjanje.

4. Čebula nam daje energijo, ko smo utrujeni in izčrpani.

5. Čebula je močno razkužilo (v 2. svetovni vojni so s čebulo razkuževali rane) in preprečuje infekcije dihal ter želodčne in črevesne bolezni.

6. Čebula znižuje vročino, saj poveča znojenje.

7. S čebulo lahko zdravimo vneto grlo in prehlad, deluje proti kašlju in bronhitisu.

8. Čebula je znan diuretik, s čimer preprečuje zastajanje tekočin, sečne kamne in artritis.

9. Zdravilni učinki čebule vam bodo prav prišli tudi, če vas piči čebela. Mesto vboda premažite s surovo čebulo in nanj privežite čebulno rezino.

10. S sokom čebule lahko premažete tudi opekline, ureznine in ture, lahko pa ga tudi nakapate v boleče uho ali z njim blažite zobobol.

11. Če vas mučita glavobol in migrena, inhalirajte naribano čebulo.

ČESEN

Česen je začimbna rastlina. Uspeva po vsem svetu v toplem in zmernem podnebju. Bližnje sorodnice česna so čebula, šalotka, por, in drobnjak. Uporablja se za kulinarične in medicinske namene. Ima karakteristični okus in vonj, ki se dobro izrazi šele s kuhanjem.

V zemlji ima podolgovato glavno čebulico, okoli katere so tesno druga ob drugi razvrščene ukrivljene stranske čebulice. Iz glavne čebulice zraste 30 do 80 cm visoko steblo s cvetom. Steblo je pokončno in razvejano, do sredine ga pokrivajo suličasti, ploščati in na robu hrapavi listi. Na vrhu stebla so belo zelenkasti ali rdečkasti cvetovi, ki tvorijo glavičasto socvetje kobul.

Česen se shranjuje pri sobni temperaturi 18 °C in v suhem prostoru.

V strokih česna se nahajajo številne spojine, med katerimi so najpomembnejše žveplove, ki so tudi eden od nosilcev farmakološkega delovanja.

Česen je diaforetik, ekspektorans, spazmolitik, antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik, hipotenziv in antihelmintik.

Znanstveniki so v številnih raziskavah ugotovili, da so sestavine v česnu koristne za srce, ker znižujejo krvni tlak, preprečujejo nastajanje holesterola v jetrih, znižujejo raven škodljivega holesterola in dvigujejo ravni koristnih lipoproteinov velike gostote krvi.

Česen znižuje povišan krvni tlak, saj kot diuretik spodbuja izločanje urina in širi krvne žile. Visok holesterol pa znižuje približno tako uspešno kot zdravila na recept. Že polovica česnovega stroka na dan lahko zniža visok holesterol za 9%. Glede holesterola strokovnjaki domnevajo, da je ob uživanju česna zavrto njegovo nastajanje v telesu, hkrati pa naj bi bilo pospešeno tudi njegovo izločanje z žolčem. Česen zavira nastajanje krvnih strdkov in povečuje hitrost, s katero se le-ti razkrajajo. Ker česen pripomore k redkejši krvi, lahko prepreči težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo.

Naravni antibiotik

Med znanimi rastlinskimi antibiotiki sodi česen zagotovo med najučinkovitejše, saj pomaga proti streptokokom, tifusu in paratifusu ter proti različnim glivicam in virusom. Primerjalne raziskave z antibiotiki so pokazale, da česen bolje učinkuje proti bacilom in stafilokokom. Tako ima antibiotično delovanje in učinkovanje proti bakterijam, virusnim ter glivičnim okužbam, kot so na primer vse vrste vnetij v prsnem košu, nahod, gripa, vnetje ušes, vnetja ustne votline, ter blaži tudi katar in herpes.

RUMENO KORENJE

Korenje Ljubljansko rumeno – Slovenska avtohtona sorta

Ima velik (do 30 cm), svetlo rumen koren. Je pozna sorta, ki se odlično in dolgo skladišči. Primerna je za svežo rabo in za krmo živali. Pri nas je to najbolj razširjena slovenska sorta rumenega krmnega korenja. Ima veliko hranilno in krmno vrednost. Ni pa samo krmno korenje, saj vsaka dobra gospodinja ve, da je odlična domača juha ravno tista, v kateri je ljubljansko rumeno korenje. Za juhe ne čakamo, da povsem dozori, pulimo ga manjšega. 

Značilnost: Ima močno aromo in značilen ter izrazit okus po korenju, ki pride do izraza predvsem pri kuhanju domačih zelenjavnih in mesnih juh. 

KUMARE ZA VLAGANJE

Ta vrsta kumar se najpogosteje uporablja za vlaganje. S sajenjem ne hitimo, ker nujno potrebuje topla tla. V hladni zemlji bo zaostala v rasti ali celo propadla. Sadimo jo na razdaljo 20 – 30 cm. Je vzpenjavka. Razvije bujno zelenje in ima veliko plodov, zato potrebuje močno oporo (kole in mreže, visoke 1,5 – 2 m; dobro je postaviti še prečne letve, ki povezujejo vrhove kolov).

Kumare za vlaganje Levina so zgoden hibrid odporen na bolezni. Je najboljša sorta kumar za vlaganje. Plodovi so temno zeleni in odličnega okusa. Sadimo jih na prostem ali v pokritih površinah, z oporo lahko pa tudi brez.

GALERIJA