Česen je začimbna rastlina. Uspeva po vsem svetu v toplem in zmernem podnebju. Bližnje sorodnice česna so čebula, šalotka, por, in drobnjak. Uporablja se za kulinarične in medicinske namene. Ima karakteristični okus in vonj, ki se dobro izrazi šele s kuhanjem.

V zemlji ima podolgovato glavno čebulico, okoli katere so tesno druga ob drugi razvrščene ukrivljene stranske čebulice. Iz glavne čebulice zraste 30 do 80 cm visoko steblo s cvetom. Steblo je pokončno in razvejano, do sredine ga pokrivajo suličasti, ploščati in na robu hrapavi listi. Na vrhu stebla so belo zelenkasti ali rdečkasti cvetovi, ki tvorijo glavičasto socvetje kobul.

Čebula je ena najstarejših zelenjav, ki jih pozna človek in jih lahko najdemo v veliko receptih in pripravkih vseh kultur na svetu. Dandanes jih lahko najdemo v sveži, zmrznjeni, konzervirani, v kisu ali dehidrirani obliki. Čebule se uporabljajo  ponavadi sesekljane ali v rezinah v vseh vrstah hrane. Je sestavina skoraj vsake jedi, kjer se praži ali kuha, v svežih solatah in kot pikantno prilogo ali omako. Redko jih jemo same, ampak kot dodatek glavni hrani. Čebula je lahko ostra, začinjena, močno začinjena, lahko pa tudi mila ali sladka.

Ste vedeli, da so čebulo v zdravilskih obredih uporabljali že 4000 let pred našim štetjem? Nič čudnega, saj ima čebula številne zdravilne učinke. Pokukali smo v knjigo Ljudska zdravila za vsakdanje bolezni, avtorice Anne McIntyre, in preverili, kako vse lahko čebulo uporabimo v domači lekarni:

Ta vrsta kumar se najpogosteje uporablja za vlaganje. S sajenjem ne hitimo, ker nujno potrebuje topla tla. V hladni zemlji bo zaostala v rasti ali celo propadla. Sadimo jo na razdaljo 20 – 30 cm. Je vzpenjavka. Razvije bujno zelenje in ima veliko plodov, zato potrebuje močno oporo (kole in mreže, visoke 1,5 – 2 m; dobro je postaviti še prečne letve, ki povezujejo vrhove kolov).

Kumare za vlaganje Levina so zgoden hibrid odporen na bolezni. Je najboljša sorta kumar za vlaganje. Plodovi so temno zeleni in odličnega okusa. Sadimo jih na prostem ali v pokritih površinah, z oporo lahko pa tudi brez.

Kratek, dolg, ploščat, rumen ali v različnih odtenkih zelene barve – stročji fižol je mlad fižol v strokih, ki izredno koristi prebavi, poleg tega spodbuja delovanje in učinkovitost sečil ter spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov v debelem črevesu. Sodi med varovalna živila, ki učinkovito znižujejo holesterol: redno uživanje 85 g kuhanega fižola na dan za približno 10 odstotkov zniža raven holesterola v krvi.

Stročji fižol je bogat z beljakovinami in rudninami, njegova lupina pa vsebuje snov organin, ki deluje podobno kot inzulin ter znižuje količino sladkorja v krvi in seču – resda počasneje in šibkeje, vendar bolj dolgoročno. Stročji fižol spodbuja delovanje vseh telesnih organov, zlasti jeter, žolčnika in trebušne slinavke. Pomaga uravnovesiti presnovo ogljikovih hidratov, vsebuje pa tudi pomembne količine barvnih pigmentov, kot so karotenoidi, ki so primerljivi s tistimi v korenju in paradižniku. Vsebuje tudi druge antioksidante, na primer različne vrste flavonoidov. Vsebuje tudi veliko vitaminov C, B, K in A, bogat je s silicijem, ki je pomemben za zdrave kosti in vezno tkivo, vsebuje pa tudi obilo kalcija, železa in balastnih snovi.